SKOZI OČI PREKARIATA

Borut Pahor: V okviru projekta Slovenija 2030 bomo (prekarnosti) namenili posebno pozornost s tematsko konferenco

Borut Pahor je predsednik Republike Slovenije in kandidat v aktualnih predsedniških volitvah. Poklicna pot ga je vodila  od delegata Skupščine Republike Slovenije do poslanca, predsednika Združene liste socialnih demokratov, predsednika Državnega zbora, poslanca Evropskega parlamenta ter predsednika vlade,  do predsednika republike. Njegov pogled na prekarnost nas je zanimal, ker je pomembne državne funkcije opravljal od leta 1990, pri tem pa bil v stiku tako s tranzicijo iz samoupravnega v večstrankarski, liberalni sistem, kot s tranzicijo iz enega odnosa do dela, v drug odnos.

Črt Poglajen, politični analitik, tor. 18.10.2017, 09:00

NA NASLOVNO STRAN

Foto: arhiv Predsednika Republike

Foto: Arhiv Predsednika Republike

“Takšno delo ne prinaša pravic ne v odnosu do delodajalca ne v odnosu do države.”

Kako bi opredelili prekarnost? Katere vrste zaposlitev so prekarne?

Prekarnost bi opredelil kot obliko dela, ki ima drugačne lastnosti kot delo za nedoločen čas za polni delovnik, pa tudi kot delo za določen čas. Za prekarnost je značilna negotovost z vseh vidikov. Negotov je obstoj dela pri istem delodajalcu. Negotov je delovni čas – glede dnevne in tedenske razporeditve, pa tudi glede trajanja. Negotova so plačila za opravljeno delo, ki so praviloma nižja od plačil redno zaposlenim delavcem. Takšno delo ne prinaša pravic ne v odnosu do delodajalca ne v odnosu do države, zato je negotova tudi posameznikova socialna varnost. Kot prekarne bi lahko šteli vrste zaposlitev, ki  delavca silijo v absolutno podrejenost delodajalcu.

“Družba, v kateri zaposlovalci to (preživetje, udobno življenje in izpolnitev želja in pričakovanj) zagotovijo samo sebi, ne pa tudi iskalcem zaposlitve oziroma zaposlenim, je neenaka in nepravična družba.”

Ali prekarnost v Sloveniji po vašem mnenju predstavlja dejanski problem?

Prekarnost pri nas je problem. Delo ima več razsežnosti. Ena od njih je, da z njim človek sebe izpolni, se razvija in napreduje. Druga je, da pri delu vstopa v odnose z drugimi, ki ga bogatijo in mu prinašajo občutek pripadnosti neki skupnosti, kolektivu ali poklicni skupini. Tretja je, da delo praviloma prinaša zaslužek, ki omogoča preživetje ali celo udobno življenje ter izpolnitev pričakovanj in želja. Družba, v kateri zaposlovalci to zagotovijo samo sebi, ne pa tudi iskalcem zaposlitve oziroma zaposlenim, je neenaka in nepravična družba.

Kaj boste kot Predsednik Republike naredili, da bi se s prekarnostjo začeli intenzivneje soočati na družbeni, strokovni in politični ravni?

Kot predsednik države lahko največ storim z ozaveščanjem o tem problemu. To sem počel že dosedaj in bom tudi v naprej. V okviru projekta »Slovenija 2030«, torej v pogovorih strokovnjakov o odprtih razvojnih vprašanjih prihodnje Slovenije, smo se že nekajkrat srečali s tem vprašanjem in načrtujem, da mu bomo v prihodnje namenili posebno pozornost s tematsko konferenco.

Kakšno vlogo bodo v prihajajočih letih pri zagovoru pravic prekarcev prevzeli sindikati? Bodo oni branili pravice prekarno zaposlenih, ali je bolj verjetno, da bodo prekarci sami ustanovili organizacije, ki jih bodo zastopale v dialogu s socialnimi partnerji? 

Najbrž bi bilo najbolj učinkovito, ko bi obstoječa sindikalna organizacija prevzela še to nalogo, če jo je sposobna izpeljati oziroma če je sposobna narediti tako pomemben razvojni korak. Glede na zdajšnje delovanje sindikatov bi bilo to dobro tudi zato, ker bi morali različne vrste oz. narave dela obravnavati enakopravno in ne drugega proti drugemu, kar bi se lahko zgodilo, če bi imeli vsak svoje sindikate. Vsekakor se bodo prekarci in sindikati morali o tem sami dogovoriti.

Ali bi morala država tista podjetja, ki se obnašajo družbeno neodgovorno in zaradi povečevanja profita zaposlujejo prekarno, sankcionirati, ali je bolje, da jih sankcionira trg in kupci?

Sijajno bi bilo, ko bi lahko to opravila trg in kupci, vendar močno dvomim, da je v sedanjih okoliščinah to mogoče pričakovati. Vse premalo je namreč uveljavljeno zavedanje, da tako ravnanje ni sprejemljivo. Menim, da bi se zato morala s svojim aktivnejšim delom vključiti različna združenja, kot so gospodarska in obrtna zbornica, sindikati in seveda ustrezne državne insitucije.

“Vse premalo je uveljavljeno zavedanje, da tako ravnanje ni sprejemljivo.”

NA NASLOVNO STRAN

Prejemajte naše intervjuje
Pridružite se prekarcem, delavcem, akademikom, novinarjem, sindikatom in gibanjem, ki enkrat tedensko prejemajo intervjuje na temo prekariata.
Zavzemamo se za splet brez 'spama'. Vaš spletni naslov bo uredništvo naše strani zaščitilo pred vsemi vrstami oglaševalskih zlorab.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *