SKOZI OČI PREKARIATA

O prekarnosti v Državnem svetu!

V četrtek, 1. februarja 2018 vas ob 10:00 uri vabimo, da se nam pridružite v Državnem svetu na diskusiji o družbeni odgovornosti. Med desetimi vsebinskimi področji, ki so za razvoj države ključna, se bomo posvetili tudi razmisleku o odgovornosti do dela, ki za svoj minimum zahteva zmanjševanje in postopno odpravo prekarnosti. Pogled civilne družbe bo na tej točki predstavil urednik portala in vodja Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen.

Uredništvo portala SOP**, pon. 29.01.2018

Mont.: Črt Poglajen

Montaža: Črt Poglajen

Odgovornost do dela je, ob medgeneracijski odgovornosti, odgovornosti do narave, do upravljanja javnega in do celovitega vodenja države, ključni temelj, ki ga je potrebno vključiti v razmislek o razvojnem preboju družbe. Brez nje bosta ekonomska in socialna neenakost sprožili neravnovesja, ki bodo tako Slovenijo, kot tudi Evropo oddaljila ne samo od položaja, v katerem bi želela biti, ampak tudi od položaja, v katerem trenutno je. Razlike so kritične že danes, četudi jih nekateri raziskovalci in nekatere statistične raziskave sploh ne zaznajo.

Razdiranje trga dela je problem, na katerega opozarjajo strokovnjaki različnih ved. Vse oblike atipičnega dela, še posebno pa tiste, za katere lahko rečemo, da so prekarne, so podjetjem na kratki rok mnogo ugodnejše od standardnih zaposlitev. Poleg znižanja stroškov za plače, so za zaposlovalce ugodni, ker omogočajo znižanje stroškov iskanja delavcev, zniževanje tveganj povezanih z zaposlitvijo, pa tudi znižanje tveganj povezanih z odpuščanjem. Zato njihov obseg s časom narašča.

Z večanjem prekarnega zaposlovanja se pritisk dejansko veča na vse ključne družbene deležnike. Najprej na delavce, ki so, če so zaposleni prekarno, še vedno pogosto obravnavani kot podjetja, tudi ko so delajo povsem standardna dela in pri istem delodajalcu. Plačani so slabše, okolje, v katerem delajo, pa je negotovo. Takoj za prekarno zaposlenimi negativen vpliv prekarnosti in prekarizacije občutijo delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas. Povečevanje števila kolegov, ki delajo prekarno, jih namreč sili v skrb, da bodo tudi sami prisiljeni preiti v prekarnost. Kar jih vodi v postopno odpovedovanje kolektivno dorečenih pravic. Pritisk, ki ga zaradi prekarnosti občuti država, raste in je dvosmeren. Zaradi čedalje večjega števila prekarcev, ki delajo pod velikim psiho-fizičnim pritiskom, sta pod udarom zdravstveni in socialni sistem. Ker imajo prekarci praviloma nižje dohodke, pa v se v proračun vrne manj denarja. Ima pa prekarnost negativen vpliv tudi na podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno in zaposlujejo za nedoločen čas, ker delujejo v istem prostoru in pod istimi pogoji, kot podjetja, ki svoje delavce silijo v prekarnost in imajo zaradi svojih načel dejansko nižji dobiček.

Nujno torej je, da prekarnost kot problem resno vzamejo vse politične stranke, ki znotraj Državnega zbora in vlade odločajo o zakonski ureditvi vsebinskih področij. Pomembno je tudi, da jo kot eno ključnih tem sprejmejo vsi sindikati. Ne glede na njihovo velikost in sektor znotraj katerega delujejo. Pa tudi civilnodružbene organizacije. Sicer do solidnega koraka naprej ne bomo prišli. Z nadaljevanjem zastavljenih trendov bodo prav vse naštete organizacije izgubile večji del svoje moči.

Diskusija, ki jo bomo imeli o prekarnosti in o družbeni odgovornosti, je pomembna. Za vse člane Državnega sveta, za vse člane Državnega zbora, za strokovno javnost in za civilno družbo. Deklaracijo 10 zahtev za družbeno odgovornost podpira več kot 120 intelektualcev.

Dogodek je odprt. Vabimo vas, da se nam v razmisleku pridružite.

Prejemajte naše intervjuje
Pridružite se prekarcem, delavcem, akademikom, novinarjem, sindikatom in gibanjem, ki enkrat tedensko prejemajo intervjuje na temo prekariata.
Zavzemamo se za splet brez 'spama'. Vaš spletni naslov bo uredništvo naše strani zaščitilo pred vsemi vrstami oglaševalskih zlorab.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *