SKOZI OČI PREKARIATA

Kako Pahor in Šarec gledata na prekarnost?

V prvem krogu predsedniških volitev smo vse kandidate vprašali, kakšen je njihov odnos do prekarnih oblik zaposlovanja. Osredotočili smo se na tri glavne točke: na to, kako razumejo prekarnost kot pojem, na to, kdo je za rešitev nastale situacije po njihovi oceni odgovoren in na to, kako bi sami, vzpodbudili reševanje problema, če bi bili izvoljeni za Predsednika Republike. Po simpoziju, na katerem smo se prekarnosti lotili s strokovne plati, primerjamo odgovora kandidatov, ki se za predsedniško mesto potegujeta v drugem krogu.

Črt Poglajen, politični analitik, torek, 7.11.2017

NA PRVO STRAN

Foto: Osebni arhiv & Črt Poglajen

Foto: Osebni arhiv & Črt Poglajen

“Prekarnost sicer razumeta precej podobno, izrazitejša razlika je le v tem, da Šarec kot prekarne vrste zaposlitev razume tudi delo za določen čas.” Črt Poglajen / iz analize

Kako razumete prekarnost?

Borut Pahor prekarnost razume kot tiste “vrste zaposlitev, ki  delavca silijo v absolutno podrejenost delodajalcu,” Marjan Šarec pa kot “tiste vrste zaposlitev, ki so po intenzivnosti enake redim zaposlitvam, zaobsegajo pa manj pravic in slabše pogoje dela.”

Pri definiciji sami, prekarnost sicer razumeta precej podobno, izrazitejša razlika je le v tem, da Šarec kot prekarne vrste zaposlitev razume tudi delo za določen čas. “Lastniki podjetij se sprašujejo, čemu bi posameznika na določenem mestu zaposlili za nedoločen čas, če ga, kot prekarca, lahko plačajo manj, odpustijo pa takoj, ko ga več ne potrebujejo.” S tem se pridružuje razumevanju prekarnosti, ki ga zagovarja širša civilna družba in ne tistemu, ki ga zagovarjajo znotraj resornega ministrstva. Državni uradniki so namreč jasno povedali, da delo za določen čas ni prekarno, tudi če je omejeno na manj kot tri mesece.

Ali prekarnost dejansko je problem?

Izhajujoč iz absurdno velikih razlik v oceni obsega prekarnosti, nas je zanimalo, kako kandidata ocenjujeta problematičnost razmer na tem področju. Oba sta stanje ocenila kot problematično. Borut Pahor je dejal, da je družba, v kateri delodajalci ne skrbijo za varnost ljudi, ki jih zaposlujejo, nepravična družba, Marjan Šarec pa, da bi se čas, v katerem živimo, zaradi odnosa zaposlovalcev do zaposlenih, dalo primerjati celo s časi Charlesa Dickinsa, ko so delavci v britanskih rudnikih, bili odvisni zgolj od samih sebe. »S kančkom sarkazma bi lahko rekli, da je (ravnanje z zaposlenimi) približno tako, kot (je ravnanje ob) pridelavi kokoši. Da človeka, ki si zlomi nogo, zamenjajo in izločijo, na enak način, kot to počno rejci perutnine, ko na hitro izločijo kokoš, ki ima zlomljeno nogo, ker za njih pač ni profitabilna.”

“S kančnkom sarkazma bi lahko rekli, da /…/ človeka, ki si zlomi nogo zamenjajo in izločijo na enak način, kot to počno rejci perutnine.” Marjan Šarec

Kdo naj posrkrbi za kontinurirano zmanjševanje prekarnosti?

Na vprašanje ali naj prekarnost regulira država ali trg, sta oba kandidata odgovorila enako. Oba sta opozorila, da ljudje, zaradi lastnih socialnih razmer in omejitev niso v poziciji, da bi prevzeli vlogo razsodnika in sankcionirali podjetja, ki z izrabo prekarnih oblik zaposlovanja in družbene neodgovornosti, večajo svoj dobiček.

“Sijajno bi bilo, ko bi lahko to (nadzor – op.p.) opravila trg in kupci, vendar močno dvomim, da je v sedanjih okoliščinah to mogoče pričakovati,” je na dano vprašanje odgovoril Pahor, Šarec pa: ”Primer tega, kako razmišljamo ljudje, ko smo sočasno postavljeni v vlogo kupcev in moralnih razsodnikov, je tudi Uber. Ko razmišljamo kot kupci, si rečemo: Saj je poceni in praktično. Ne vprašamo pa se, kaj to, da je poceni in praktično, pomeni za voznike, ki od tega živijo”.

Vlogo sindikatov oba vidita kot pomembno in tvorno. “Glede na zdajšnje delovanje bi bilo (njihovo angažiranje v urejanju pravic prekarcev) dobro tudi zato, ker bi morali različne vrste oziroma narave dela obravnavati enakopravno in ne druge proti drugi, kar bi se lahko zgodilo, če bi imeli vsak svoje sindikate,” je dejal Pahor. Šarec pa, da je k temu dodal, da je pomembno, da sindikati aktivno vlogo prevzamejo takoj. “Pomembno (je), da v kartkem naredijo odločen korak naprej. Sicer se bodo prekarci organizirali sami. Po izreku: Samo nase se človek lahko zares zanese.”

“Različne vrste oziroma narave dela (bi morali) obravnavati enakopravno in ne druge proti drugi, kar bi se lahko zgodilo, če bi imeli vsak svoje sindikate.” Borut Pahor

Na kakšen način se lahko v zmanjševanje prekarnosti vključi Predsednik Republike?

Zanimalo nas je, kako bi z mesta Predsednika Republike, k zmanjševanju obsega prekarnosti prispevala kandidata sama. Oba sta poudarila, da bi, v kontekstu pristojnosti sklicala ključne deležnike in vzpodbudila družbeni diskurz.

”V okviru projekta »Slovenija 2030«, torej v pogovorih strokovnjakov o odprtih razvojnih vprašanjih, smo se že nekajkrat srečali s tem vprašanjem in načrtujem, da mu bomo v prihodnje namenili posebno pozornost s tematsko konferenco,” je dejal Borut Pahor. Marjan Šarec pa je, podobno, kot je v pogovoru za našo spletno stran nakazal Boris Popovič, dejal, da bi poleg diskurza izvedel tudi poudarjen pritisk na odločevalce, da bi prišli do jasnih rešitev. “Posvet brez konkretnih zaključkov in akcij, je približno (tako) smiseln, kot akcija brez posveta in razmisleka. Če kot predsednik odpreš določeno temo in se ne zgodi nič, je potrebno poklicati odgovorne na pogovor in v kolikor primernega odziva ni, sklicati medije in to jasno povedati. V tem ni le neka namišljena moč, to je dejanski vzvod, s katerim se da stvari potegniti naprej.”

“”V okviru projekta »Slovenija 2030« bomo (vprašanju prekarnosti) v prihodnje namenili posebno pozornost s tematsko konferenco.” Borut Pahor

Kaj bo posvečanje prekarcem in prekarnosti pomeni za predsedniške volitve?

V prvem krogu volitev je prekarno zaposlovanje prišlo redko v diskusijo. Kar je, glede na to, da je več kandidatk in kandidatov pogosto govorilo o prihodnosti mladih, pravzaprav presenetljivo. Je pa dejstvo, da so kandidati dobili usmerjena vprašanja, ki bi jih – resnici na ljubo – pogosto lahko označili tudi kot del rumenih – za življenje državljank in državljanov povsem irelevantnih – tem. Pa tudi, da za poglobljeno vsebino niso dobili dovolj časa.

V preostanku drugega kroga bo časa za vsebinske teme več, kandidata pa, ki sta svoj odnos do prekarnosti že nakazala, bosta imela več priložnosti, da nagovorita volivce, ki so spregledani in eksistenčno ogroženi, zato bo zanimivo opazovati, koliko časa bosta namenila vprašanjem, ki dejansko zadevajo več kot vsakega tretjega slovenskega volivca.

“Potrebno bo poklicati odgovorne na pogovor in v kolikor primernega odziva (ne bo), sklicati medije in to jasno povedati.” Marjan Šarec

INTERVJU Z BORUTOM PAHORJEM / INTERVJU Z MARJANOM ŠARCEM / NA PRVO STRAN

Prejemajte naše intervjuje
Pridružite se prekarcem, delavcem, akademikom, novinarjem, sindikatom in gibanjem, ki enkrat tedensko prejemajo intervjuje na temo prekariata.
Zavzemamo se za splet brez 'spama'. Vaš spletni naslov bo uredništvo naše strani zaščitilo pred vsemi vrstami oglaševalskih zlorab.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *