SKOZI OČI PREKARIATA

Pogledi na prekariat 3: Matej Luzar

Matej Luzar zaključuje magistrski študij novinarstva na Fakulteti za družbene vede. Zanimajo ga socialni in politični vidiki najpomembnejših družbenih sprememb, tem pa se rad loteva kritično in z distance. Prekarnosti se je po razmisleku lotil na izviren, samosvoj način. Zbral je trditve, ki jih je na temo te vrste zaposlitev mogoče zaznati v različnih delih družbe in se njihovega preizkusa lotil preko argumentiranega razmisleka.

Avtor prispevka: Matej Luzar, Ljubljana, 1. 8. 2017

NA NASLOVNO STRAN

Foto: Črt Poglajen

Foto: Črt Poglajen

Seveda vem, kdo so prekarci. Ampak za svojo situacijo so krivi sami. V takšnem položaju so, ker jim tako ustreza.

Ne, ne drži. Trditi, da so prekarci za svojo situacijo krivi sami, je napačno posploševanje, ki okolici dokazuje, da oseba ne pozna pojma prekarnost. Te besede, ki je v zadnjih letih tako pogosto na jezikih socialnih partnerjev, socialnih omrežij, sociologov in žal tudi socialnih ustanov. Sam sicer nisem prekarec, poznam pa prekarnost precej dobro, pa tudi ljudi, ki prekarnost živijo iz dneva v dan. Ne morem trditi, da ni med njimi nikogar, ki za svojo situacijo ne bi bil kriv sam. V splošnem pa gre za trend, za katerega je kriva in odgovorna družba. Pod »družba« mislim na sistemsko ureditev oziroma njene skrbnike, ki niso sposobni zajeziti izkoriščanja delavcev. Prekarnost je namreč točno to – izkoriščanje delavcev. Prekarci so v takšnem položaju, ker niso dobili drugačne zaposlitve.

Prekarci so hipsterji, ki zadnja leta predstavljajo progresiven del družbe.

Narobe. Hipsterji so po pojasnilu Wikipedie pripadniki subkulture, ki jo med drugim zaznamujejo alternativni, tako imenovani vintage slog oblačenja, alternativni glasbeni okus, pretežno progresivna politična stališča in alternativne življenjske vrednote. Wikipedia hipsterje opredeljuje kot mlade odrasle, ki živijo v urbanem okolju. Gotovo so med hipsterji tudi prekarci, a so del te subkulture tudi posamezniki, katerih starše ne moti, če njihovi otroci pri štiriintridesetih v udobju brezdelja živijo doma, »delajo« kot Instagram umetniki, v resnici pa se financirajo iz očetove globoke denarnice in se po hrano, ki je bila pridelana brez škodljivih vplivov na okolje ali prebivalce revnejših držav, odpeljejo z dragim mestnim terencem, prav tako registriranim na očetovo ime.

Če je nekdo v prekarnem razmerju, še ne pomeni, da si bo pustil rasti brado, kupil retro nahrbtnik ali se začel zanimati za alternativno umetnost.

Prekarno delo je v resnici svoboden poklic. Prekarci tarnajo zgolj zato, ker je takšno delo slabše plačano. A to je pač cena svobodnega poklica.

Prekarno delo nikakor ni svoboden poklic. Slovenski trg je za več kot nekaj svobodnjakov premajhen. Opravljati svoboden poklic pomeni delati izven ustaljenih tirnic zaposlitve za nedoločen čas, a hkrati uživati v dovolj obsežnem finančnem blagostanju, da so vsi računi plačani, misli pa brez skrbi o tem, ali se bo izšlo tudi prihodnji mesec in mesec zatem. Opravljati svoboden poklic ne pomeni, da si fizično svoboden, ker ti kot neprostovoljno brezposelnemu zjutraj ni treba v službo.

Seveda poznam nekaj prekarcev. Kot vsi drugi prekarci so nezanesljivi, zato jih nihče noče zaposliti.

Vrnimo se k vprašanju, zakaj so prekarci v takšnem položaju, kot so. In k prekarno »zaposlenim« osebam, ki jih poznam sam. Nikomur od njih ni mogoče pripisati nezanesljivosti ali lenobe, kot jo pojmuje splošna javnost. Razlogov za njihovo prekarnost je več. Oseba A ima preskromen »socialni krog«, kot radi rečejo, in izobrazbo napačne smeri, zato službe po »običajni« poti ne more najti, »prek vez« pa zaradi omenjenega preskromnega socialnega kroga tudi ne. Če bi imela vplivnega očeta, bi lahko zasedla posebej zanjo ustvarjeno mesto v občinski upravi, tako pa se pač prebija iz meseca v mesec. Oseba B dela na področju, kjer je zaposlitev vse manj, a je to zanjo od nekdaj sanjski poklic, ki se mu za nobeno ceno ne želi odreči. Tako ga opravlja, čeprav je zanj komaj kaj plačana. Oseba C pa je premilega značaja, da bi se s komolci prigrebla do službe. Ne bi bilo prav, da država poskrbi tudi za tiste, ki so preveč poštene narave, da bi »v današnjih časih« prodali svoje vrednote v zameno za zaposlitev v spornih praks polnem delovnem okolju?

Oseba, ki je zaposlena prekarno je navajena živeti z manj, zato ji nižji dohodek ne predstavlja nobene težave.

Pravico do takšne sodbe ima samo tisti, ki je kdaj živel z manj. Živel s toliko denarja na mesec, da je moral seči po konkretnih proračunskih rezih, da se je lahko prebil skozenj. Jaz takšne izkušnje nimam in sem za to hvaležen. Poznam pa nekaj takšnih izkušenj svojih sovrstnikov in zelo odločno lahko zagotovim, da nekateri imajo težavo. In to ne samo eno. Če imaš to srečo, da si iz Ljubljane oziroma njene okolice in lahko živiš pri starših, gre lažje. Če moraš kot prekarec plačevati najemnino za stanovanje, gre pač težje. Včasih precej težje.

Prekarci so le tisti, ki delajo prek honoranih pogodb.

Ne, tudi to prepričanje je zmotno. Kdo se spomni primerov, ko so za nekoga rekli, da on pa že lahko nekaj ima, saj ima njegov oče »espe«? Če bi danes vsak evidentirani slovenski samostojni podjetnik obračal šestmestne številke na bančnem računu, bi Slovenija ne bila le druga Švica, temveč bi v Švici izdajali knjige z naslovom »Zakaj Švica ni druga Slovenija?«. Žal je prenekateri slovenski »espe« zasilni izhod pred životarjenjem pod zelo skromnim pokroviteljstvom Zavoda za zaposlovanje. Torej: prekarci so tudi med samostojnimi podjetniki, »svobodnjaškimi« avtorskimi pogodbami, raznimi statusi samostojnih delavcev in še kje.

Prekarci so lahko vsi. Tudi tisti, ki delajo za nedoločen čas.

Prav vsi tudi ne morejo biti prekarci. Če je nekdo zaposlen za nedoločen čas po vseh zakonskih določilih, ni prekarec. Lahko da so njegovi prejemki zelo nizki, a mu vendarle pripadajo pravice, kot jih določa delovna zakonodaja. V kolikor pa obstaja mehanizem, ki delodajalcem omogoča, da tudi redno zaposlene držijo v prekarnem razmerju, bi morala delovna inšpekcija takšne prakse odkriti in jih preprečiti.

SP je enostavno odpreti, ravno tako pa ga je lahko zapreti. Postopek je hiter in na internetu dobiš napotke, kako ga izpeljati.

Mnogi samostojni podjetniki opozarjajo, da je bilo status samostojnega podjetnika res lahko pridobiti – nekateri so bili za ta korak deležni celo državne subvencije. Zaplete pa se, ko bi ga rad zaprl, a tega zaradi neplačanih prispevkov ne moreš storiti. Več samostojnih podjetnikov mi je že dejalo, da je ustanovitev takšnega podjetja brez dejavnosti, ki je dejansko dobičkonosna, strel v koleno.

Super je, da pri SP-ju ne rabiš odpreti transakcijskega računa. Delaš s svojega. In imaš vse pred očmi. Na enem mestu.

Na prvi pogled je to videti super, a se v tem skriva tudi past. Samostojni podjetnik namreč odgovarja z vsem svojim premoženjem, za razliko od družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), kjer družbeniki odgovarjajo samo s svojim deležem v družbi. V preteklosti je bilo mogoče tudi javno slišati o tragičnih primerih, ko so samostojni podjetniki zaradi propada posla ostali brez zasebne lastnine, v nekaterih primerih celo lastnega doma. Če bi imeli zasebno premoženje na ločenem računu, se to ne bi zgodilo. Žal prekarec težko zbere 7500 evrov, kolikor znaša ustanovni kapital za odprtje družbe z omejeno odgovornostjo.

Prekarnost je posledica družbenega razvoja. Če hočemo pospešiti naš razvoj, moramo sprejeti nove vrednote in poudarek dati sposobnostim posameznika. Država lahko samo zavira podjetnost in potenciale, ki jih posameznik ima.

Tovrstna vprašanja terjajo zelo poglobljen razmislek in so vse prej kot enoznačna. Ustaviti bi se bilo mogoče že samo pri debati o smiselnosti nenehnega pospeševanja razvoja. Zgodovinarji opozarjajo, da so preteklost zaznamovala ciklična obdobja v razmerju med državo in gospodarstvom. V nekaterih obdobjih je država gospodarstvu dopustila več svobode, v drugih pa je več poudarka namenila čim boljši socialni izenačenosti. Trenutno v zahodnih kulturah velja načelo čim manjšega vmešavanja države, kar je za pospeševanje razvoja sicer dobro, a se na ta način pogosto pozabi na tiste, ki se v tok razvoja ne morejo uspešno vključiti in so posledično potisnjeni na obrobje. Niso vsi posamezniki sposobni konkurirati v visokotehnološki družbi visoke dodane vrednosti (vzroki za to so različni), vendar pa zaradi tega še ne bi smeli pristati na socialnem dnu. Prepričan sem tudi, da je treba pred sprejemanjem novih vrednot najprej sploh ponotranjiti tiste, ki naj bi jih imeli do sedaj.

Žal nimamo izbire. Če ne bomo opustili rigidne socialne države, davno preživelih pogledov na delo in prekarnosti sprejeli kot povsem legitimne oblike dela, nas bodo Kitajci in Indijci prehiteli po desni.

Si res želimo živeti kot Kitajci in Indijci? Jaz nikakor in sploh ne. Trdno sem prepričan, da je mogoče kot družba uspešno stati inu obstati tudi na način, kot smo ga živeli v zadnjih desetletjih. »Rigidna« socialna država ni nujno breme na vozu razvoja, le razporediti jo je treba pravilno. Pogledi na delo, ki jih pripisujemo Kitajcem in Indijcem, so prepogosto usmerjeni samo v gospodarske rezultate. Ob tem pozabljamo na dolžino in predvsem kakovost delovnika, ki državnim statistikam prinaša bleščeče rezultate na plečih iztrošenega ljudstva.

Je kot je. Človek itak ne more spremeniti sistema.

Kar je človek ustvaril, lahko gotovo tudi spremeni, vendar je to včasih izjemno težko storiti. Individualni boj je večinoma res brez pravega smisla, zato pa nas zgodovina opominja na človeško sposobnost kolektivnega združevanja. Žal je problematika prekarstva pogosto povezana tudi z naraščajočo družbeno individualizacijo, ki skupni boj čedalje bolj marginalizira. Pa vendar stavke delavcev v pri nas dokazujejo, da je položaj mogoče izboljšati brez streljanja na vodilni menedžment ali gorečih proizvodnih obratov.

Vsebina predstavlja izključno moja lastna stališča.

NA NASLOVNO STRAN

Prejemajte naše intervjuje
Pridružite se prekarcem, delavcem, akademikom, novinarjem, sindikatom in gibanjem, ki enkrat tedensko prejemajo intervjuje na temo prekariata.
Zavzemamo se za splet brez 'spama'. Vaš spletni naslov bo uredništvo naše strani zaščitilo pred vsemi vrstami oglaševalskih zlorab.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *