SKOZI OČI PREKARIATA

Janja Pečan: Študentski diskurz o prekarnosti

Janja Pečan je študentka Analitsko-teoretske sociologije in aktivna članica Sociokluba, organizacije, ki povezuje kritično misleče študente. V mesecu decembru je soorganizirala filmske večere na temo prekarnega dela in diskusije, ki so iz posameznih zgodb izhajale. Ker se s prekarnostjo sočasno srečuje kot družboslovka in kot študentka, je za našo stran pripravila opis dogodkov, ki so zanimivi tudi za naš diskurz.

Avtorica prispevka: Janja Pečan, Ljubljana, 7. 1. 2018

NA NASLOVNO STRAN

Foto: Črt PoglaejnFoto: Črt Poglajen

V okviru društva Socioklub smo se v mesecu decembru posvetili prekarnosti in vprašanjem, ki jih življenje znotraj teh nepredvidljivih, slabo plačanih delavnih razmerij, pred človeka postavi. Prav vsi člani društva imamo namreč isto skrb; da prekarnost na trgu dela dejansko postaja prevladujoča in da k fleksibilizaciji delovnih razmerij ne doprinašajo le konstantni pritiski delodajalcev, ampak tudi reakcije držav in nenazadnje mednarodne skupnosti, ki tovrstne tipe del vpeljuje preko dokumentov, kot sta  Lizbonska strategija in kasnejša strategija Evropa 2020.

Namen organizacije filmskih večerov je bil poudariti problematičnost tovrstnih trendov. Ker fleksibilizacija ne rezultira le v negativnih posledicah na ravni delavcev, ampak tudi na ravni gospodarstva in družbe kot celote. Delavci čedalje pogosteje nimajo realne izbire, zaradi česar se lahko odločajo zgolj med dvema slabima možnostima: med brezposelnostjo ali eno izmed številnih negotovih oblik dela. Družba pa s širjenjem prekarnosti absentizem, politično apatičnost in ekonomska nesorazmerja sprejema kot svoj temelj.

Ob filmu “Tutta la vita davanti”, smo se posvetili vprašanju prekarnosti med mladimi. Zgodba o diplomirani študentki filozofije, ki ne najde službe, v kateri bi lahko udejanjila svoja znanja in talente, in zato delo poišče znotraj klicnega centra, dobro osvetljuje odnose med sodelavci znotraj prekarnih okolij, pa med delavci in delodajalci ter samo naravo dela, ki protagonistko postopno pripelje do popolnega zloma. Probleme, ki jih je njena pot odprla, smo aktualizirali v diskusiji s predstavniki sindikata Mladi plus.

Pomemben poudarek, do katerega smo prišli, je, da se morajo mladi zavedati svojih pravic že pred samim vstopom na trg delovne sile in da to lahko dosežejo s povezovanjem in organiziranjem, ki poglavitno doprinese k izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja. Člani sindikata Mladi plus so poudarili tudi, da nedostopnost kakovostnih delovnih mest ne ustvarja le ekonomske negotovosti, pač pa vpliva tudi na pozicijo mladih v družbi, njihovo zdravstveno stanje in usklajevanje dela ter prostega časa.

Na drugem filmskem večeru smo tematiko prekarnosti razširili. Ob “Bread and Roses,” smo se posvetili tistim skupinam prekariata, ki so socialno najbolj ogrožene. Zgodba, ki opisuje pot imigrantske delavke ob prihodu v Ameriko, govori o paralelnih svetovih. Migranti, ki so od delodajalcev posredno in neposredno odvisni, nimajo možnosti niti do diskurza in tega, da bi nevzdržnost svojega položaja predstavili preostanku družbe. Zato ostajajo v senci. Tak položaj pa jim ne prinaša stiske zgolj na ravni ekonomskega in socialnega, ampak tudi na ravni identitete in osnovnega človekovega samorazumevanja.

Z gostoma smo problem analizirali s politološkega zornega kota, ki ga je podal direktor Inštituta za študije prekariata, Črt Poglajn in s sociološkega zornega kota, ki ga je podala redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, Aleksandra Kanjuo Mrčela. Skozi diskusijo sta sogovornika z nami poiskala odgovore na tri ključna vprašanja: Zakaj je do razvoja prekarnosti prišlo; kdo so njegove največje žrtve in kdo lahko pri urejanju tega segmenta delavstva naredi največ? Pomemben poudarek, ki sta ga ob tem dala, je, da imajo izstopajočo vlogo v boju zoper prekarizacijo dela, sindikati. S tem pa sta dopolnila misel, ki so jo podali že člani Sindikata Mladi plus.

S koncem meseca decembra smo sicer sklenili razmislek o prekariatu, v letu 2018 pa se bomo posvetili temam, ki so s to problematiko neposredno povezane, ker izhajajo iz odnosov med delom in kapitalom in ker jih povzročajo podobne relacije znotraj obstoječega politično ekonomskega sveta, kot povzročajo tudi prekariat. V središče razmisleka bomo vzeli čedalje večjo težnjo po družbeni individualizaciji, ki posamezniku onemogoča, da bi ostale ljudi, ki so v podobni situaciji, videl kot partnerje na poti do istega cilja in se z njimi povezal. Z diskurzom in nadaljevanjem filmskih večerov želimo med kolegi vzbuditi kritično misel in na ta način razširiti razmislek tudi med širšo javnostjo. Študentje smo tista publika, ki mora o družbenih problemih razmišljati in se o njih med seboj tudi pogovarjati.

NA NASLOVNO STRAN

Prejemajte naše intervjuje
Pridružite se prekarcem, delavcem, akademikom, novinarjem, sindikatom in gibanjem, ki enkrat tedensko prejemajo intervjuje na temo prekariata.
Zavzemamo se za splet brez 'spama'. Vaš spletni naslov bo uredništvo naše strani zaščitilo pred vsemi vrstami oglaševalskih zlorab.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *